Pater Marinko Šakota, hercegovski frančiškan, se je rodil v Čitluku 12. julija 1968. V rodnem mestu je leta 1983 končal osnovno šolo, gimnazijo je obiskoval v Visokem in v Dubrovniku, kjer je maturiral 1987. leta. V novicijat na Humcu je vstopil 15. julija istega leta. Filozofsko-teološki študij je začel v Sarajevu, nadaljeval ga je v Zagrebu, diplomiral pa je v Fuldu 1995. leta. V duhovnika je bil posvečen v Frohnleitenu 13. julija 1996.

Kot duhovni pomočnik je bil v službi v Innsbrucku, Frohnleitenu, Augsburgu, in v Mostarju. Od leta 2003 upravlja župo sv. Blaža v Gradnićih, od leta 2012 upravlja župo sv. Jakova v Međugorju.

Občasno objavlja članke v časopisih Glasnik mira in Naša ognjišta.

Patra Slavka je pobliže spoznal 1995. leta in od tedaj je bil njegov sodelavec. Po smrti patra Slavka zbira pričevanja o njem in se ukvarja s proučevanjem njegovega lika in dela. Plod tega njegovega raziskovanja je knjiga Živeti s srcem.

Avtorjeva beseda

Minilo je 20 let od smrti patra Slavka Barbarića. To knjigo sem napisal v znamenje hvaležnosti njemu, obenem pa za vse nas, da bomo po njegovem zgledu globlje razmišljali o svojem krščanskem poslanstvu. S to knjigo sem poskušal priti do bistva srca človeka, ki ga je Bog naredil za sredstvo svoje milosti, človeka, ki je živel med nami, ki nam je bil blizu in nam je podoben, a po drugi strani resnično poseben. V tej svoji posebnosti je bil tako preprost, da smo jo zlahka opazili.

Tisti, ki ga niso prepoznali, ga niso sprejeli, ampak so ga celo napadli. Raje bi ga kritizirali, zanikali, mu nasprotovali in sumničili kot da bi sledili njegovim korakom. Toda njihova slepota in zavist ni zmanjšala njegovega dela niti ni zaustavila njegovega poslanstva v pričevanju Kristusove besede. Za tiste pa, ki so odkrili njegovo veličino, je bil apostol ljubezni, neutrudni borec za resnico Evangelija in nepogrešljiv v službi malega človeka.

V njem je bilo mogoče prepoznati resničnega pričevalca vere — Pavla naših dni.

Zapisoval sem svoja razmišljanja o patru Slavku, o njegovih življenjskih poteh, mislih, besedah in dejanjih. Nadaljeval sem z opisovanjem svojih srečanj z njim ter z vsem tistim, kar je pomenil in še vedno pomeni v mojem življenju. Prisluškoval sem spominom in vtisom njegovih sobratov, sorodnikov, prijateljev in tistih, ki so z njim pobližje sodelovali. Iskreno se jim zahvaljujem za njihovo prijazno pripravljenost, da so pričali o svojih srečanjih z njim.

Poskušal sem po poglavjih predstaviti njegovo življenjsko pot od rojstva do smrti. Z več poglavji pa sem želel razsvetliti njegove misli, pisateljski opus in raznolikost pastoralnega dela. Mnogi redovniki, duhovniki, redovnice in verniki laiki so ogromno prispevali pri širjenju in ohranjanju sporočila Medugorja v preteklih 24 letih, kar zasluži vse spoštovanje in hvaležnost.

Upam, da sem uspel vsaj malo odpreti vrata širokega srca patra Slavka. Ta knjiga tako ali tako ne more biti drugega kot majhen uvod v njegovo življenje. Globoko upam, da je to samo začetek temeljitejšega preučevanja njegovega življenja in delovanja. Verjamem, da bodo po tem majhnem dejanju mnogi izzvani, da bi pričevali o njem in s tem dodali pomembne detajle v mozaiku njegovega delovanja.

Knjiga Živeti s srcem bo izpolnila svoj namen, če bodo te vrstice, ki spremljajo patra Slavka od postaje do postaje njegove izredno bogate življenjske poti, postale tebi, spoštovani bralec, smerokaz za tvojo duhovno rast in dozorevanje.

Teme

OTROŠTVO

OD MATURE DO PODIPLOMSKEGA ŠTUDIJA

SREČANJE Z MEĐUGORJEM

DUHOVNO IN PASTORALNO DELOVANJE

DUHOVNI PROFIL

ROJSTVO V NEBESA

Založnik: ICMM

Avtor: p. Marinko Šakota

Jezik: slovenščina

Jezik izvirnika: hrvaščina

Prevod / Lektoriranje: Ivanka Berčan / Jelka Mihajlovska

Leto izdaje: 2015

Format: 240 x 165

Založnik: ICMM

Jezik: slovenščina

Jezik izvirnika: hrvaščina

Prevod: Herman Kocjančič, Doroteja Baričič, Maja Zalar, Dinko Bizjak, Nikola Rupnik

Leto izdaje: 2012

Format: 130 x 130

Število strani: 180 (s fotografijami)

Kaj o Marijinih prikazovanjih pravijo vidci Ivanka, Vicka, Jakov, Ivan, Mirjana in Marija?

Kako se je vse začelo?

Kako so oni to doživljali?

Kakšne so bile reakcije okolja, družbe, države in Cerkve?

Zakaj so bili izbrani prav oni?

Kakšne so posledice za njihovo življenje in za življenje župnije?

Kateri so sadovi tega dogajanja po svetu?

Kakšno sporočilo so prejeli?

O tem berite v tej knjižici.

Založnik: ICMM

Jezik: slovenščina

Jezik izvirnika: hrvaščina

Prevod / Lektoriranje: Mateja Vlasak / Bojana Samarin

Leto izdaje: 2017

Format: 130 x 130

Število strani: 120 (s fotografijami)

Pater Slavko Barbarić, OFM, je bil rojen 1946 v Dragićini v bližini Medžugorja, za duhovnika je bil posvečen 1971. Filozofijo in teologijo je študiral v Sarajevu in Schwazu. 1973 je magistriral v Grazu (Avstrija). Doktorat iz pastoralne teologije je dosegel 1982 v Freiburgu (Nemčija).

V januarju 1982 je začel delati z romarji v Medžugorju, kjer je vodil duhovne vaje in seminarje. Po svetu je pričeval o medžugorskih dogajanjih. Je avtor številnih tekstov in knjig o medžugorski duhovnosti, ki so prevedene v dvajset jezikov.

Pater Slavko je umrl 24. novembra 2000 ob 15.30 po končani molitvi križevega pota z župljani in romarji.

O knjigi

Ljubezen se ne podarja le dobrim, ampak je temeljni pogoj za življenje vsakogar.

Ljubezen je samega Boga nagnila, da je postal človek in za človeka umrl na križu. To je vseobjemajoča in nenehna božanska ljubezen, s kakršno človek, ki je Božji, nadvse ljubi Boga in svojega bližnjega kakor sam sebe.

Naslovi v pričujoči knjižici p. Slavka upoštevajo časovno zaporedje prikazovanj in se začenjajo z naslednjim novim sporočilom, ki ga Gospa po vidkinji Mariji Pavlović namenja ljudem. V središču vsakega izmed teh sporočil je čista in izvirna evangeljska ljubezen, h kateri nas Gospa nenehno in neutrudno spodbuja. Razlagi Gospejinih sporočil sledi kratek, spodbuden pisateljev nasvet, ki je podkrepljen in temelji na trdnem in neminljivem evangeljskem nauku. Na koncu posameznega poglavja je ustrezen svetopisemski rek, kot sklep in pečat za verodostojnost vsega, kar je povedano. Na ta način je celotno duhovno branje mogoče doumevati kot gosto in čvrsto tkanino, stkano iz Gospejinih in Gospodovih besed ter nevsiljivih pisateljevih spodbud. Ali pa kot tridelni plet, ki je stkan iz vsega tistega, kar dela življenje vernika nerazdružljivo z Gospodovim življenjem.

Avtorjeva beseda

Dragi bralec!

Vzemi to knjižico in beri. Nastajala je z ljubeznijo in želi pričevati o ljubezni matere, ki govori in ljubi. Ker govori z ljubeznijo, ustvarja njena ljubezen v srcih tistih, ki jo poslušajo pripravljenost za poslušanje. Beri in poslušaj torej, kaj Ona govori.

Njena sporočila, v katerih govori z ljubeznijo in o ljubezni, so prve besede s katerimi se boš srečal na naslednjih straneh. Potem ko si njene besede prebral – Ona vedno začenja z materinskimi besedami: “Dragi otroci!”, premišljuj z mano o njenih naukih. Potem preberi izbrano misel iz neizčrpnega zaklada Božje Besede, ki se nam vse ponuja kot duhovna hrana, nebeški kruh za naše življenje, za našo ozdravitev in za naše odrešenje.

Nežne, mile, ohrabrujoče in smele besede, ki včasih tudi karajo, a so vedno izraz njene ljubezni do vsakogar izmed nas. Ona nas želi popolnoma posvojiti, oblikovati v ljudi vere, ljubezni in upanja. Pomagati nam želi, da bi se dvignili iz umazanije v višave životvorne ljubezni in neminljive lepote. Naši obrazi so namreč iznakaženi, srca ranjena, družine razdvojene, zrak onesnažen, prijateljstva razrahljana. Težko nam je. Na vsakem koraku nam grozi smrt, ljubezen se je ohladila. Mati nam obljublja, da bomo po ljubezni postali lepi. Iznakaženost bo izginila, in tudi smrti ne bo več.

Vendar le v ljubezni!

Odloči se, da boš marljiv učenec te šole. Dvigni svoj pogled, božanska lepota te bo navdušila, da boš lažje šel skozi dolino smrti proti zarji življenja!

Založnik: ICMM

Avtor: p. Slavko Barbarić

Jezik: slovenščina

Jezik izvirnika: hrvaščina

Prevod / Lektoriranje: Petra Černivec / Polona Otoničar Pajk

Leto izdaje: 2018

Format: 195 x 120

Število strani: 144 

Pater Slavko Barbarić, OFM, je bil rojen 1946 v Dragićini v bližini Medžugorja, za duhovnika je bil posvečen 1971. Filozofijo in teologijo je študiral v Sarajevu in Schwazu. 1973 je magistriral v Grazu (Avstrija). Doktorat iz pastoralne teologije je dosegel 1982 v Freiburgu (Nemčija).

V januarju 1982 je začel delati z romarji v Medžugorju, kjer je vodil duhovne vaje in seminarje. Po svetu je pričeval o medžugorskih dogajanjih. Je avtor številnih tekstov in knjig o medžugorski duhovnosti, ki so prevedene v dvajset jezikov.

Pater Slavko je umrl 24. novembra 2000 ob 15.30 po končani molitvi križevega pota z župljani in romarji.

O knjigi

Čeprav je nenavadno, je istočasno tudi resnično: naš čas je čas molitve. Ljudje našega časa, ki nenehno nekam hitijo, se zaustavljajo v molitvi. Zaustavljajo se zato, ker čutijo resnično potrebo, da se pogovarjajo z Bogom, da rečejo tisto, zaf kar niso v stanju reči ljudem, najbližjim in prijateljem. Ker vedo, da je Bog najbližji človekov prijatelj. Zato, dragi bralci: če si želite biti bližje in bližji največjemu človeškemu prijatelju Jezusu Kristusu, tedaj si vzemite čas za to knjigo. Vodila vas bo na zelo preprost način, naučila vas bo, kako je treba misliti in kako istočasno ljubiti Boga in bližnjega, saj brez te ljubezni niti molitev ne more biti rodovitna.

Pogosto smo brali različne knjige o molitvi. Pred nami je knjiga, ki je sama po sebi molitev. V tej knjigi ne učimo, kako je treba moliti, ampak se v njej moli tako, kakor bi vsak krščanski vernik moral moliti. Od srca k srcu. Od duše do duše. Od bolnega krika bednega človeka do usmiljenega odziva Boga – človeka.

Avtorjeva beseda

V tej knjižici boš spoznal, da te Marija kliče k molitvi pred križem, k molitvi pred Najsvetejšim. Vabi te tudi, da se dobro spoveš, da se lepo pripraviš na sveto mašo in da se po njej zahvališ. Našel boš sporočila, ki te bodo spodbudila, da se posvetiš Bogu po priprošnji Device Marije. Posvetiti se Bogu pomeni: vsak dan se odločiti za ljubezen, odpuščanje in usmiljenje; delovati proti zlu in grehu, proti satanu in vsem njegovim delom ter biti proti vsakemu sodelovanju z njim.  

Vsako molitev se da na hitro zmoliti, tako da zmolimo vse. A s tem ne srečamo Jezusa in Marije. Če tako delamo, nam grozi nevarnost, da čas, ki smo ga namenili molitvi, postane izgubljen in brez pomena in da nikoli ne vzljubimo molitve. Zato je pomembno: imeti čas za molitev.

Teme

JUTRANJA MOLITEV

VEČERNA MOLITEV

MOLITEV K SVETEMU DUHU

POSVETITEV MARIJI

MOLITEV ROŽNEGA VENCA

ROŽNI VENEC MIRU

JEZUSOV ROŽNI VENEC

MOLITVENA PRIPRAVA NA SPOVED

MOLITEV NA DAN POSTA

ČAŠČENJE NAJSVETEJŠEGA ZAKRAMENTA

ČAŠČENJE SVETEGA KRIŽA

KRIŽEV POT

MOLITEV PRED SVETO MAŠO

ZAHVALA PO SVETI MAŠI

MOLITEV ZA OZDRAVLJENJE

Založnik: ICMM

Avtor: p. Slavko Barbarić

Jezik: slovenščina

Jezik izvirnika: hrvaščina

Prevod / Lektoriranje: Petra Černivec / Polona Otoničar Pajk

Leto izdaje: 2018

Format: 195 x 120

Število strani: 180

Založnik: ICMM

Jezik: slovenščina

Jezik izvirnika: hrvaščina

Prevod: Prevod: Herman Kocjančič, Doroteja Baričič, Maja Zalar, Dinko Bizjak, Nikola Rupnik

Leto izdaje: 2012

Format: 130 x 130

Število strani: 140 (s fotografijami)

Pater Slavko Barbarić, OFM, je bil rojen 1946 v Dragićini v bližini Medžugorja, za duhovnika je bil posvečen 1971. Filozofijo in teologijo je študiral v Sarajevu in Schwazu. 1973 je magistriral v Grazu (Avstrija). Doktorat iz pastoralne teologije je dosegel 1982 v Freiburgu (Nemčija).

V januarju 1982 je začel delati z romarji v Medžugorju, kjer je vodil duhovne vaje in seminarje. Po svetu je pričeval o medžugorskih dogajanjih. Je avtor številnih tekstov in knjig o medžugorski duhovnosti, ki so prevedene v dvajset jezikov.

Pater Slavko je umrl 24. novembra 2000 ob 15.30 po končani molitvi križevega pota z župljani in romarji.

O knjigi

Za prepričanega kristjana spoved resnično spada v bistveno in središčno stvarnost njegovega krščanskega življenja. Krščanskega življenja si namreč ne moremo zamisliti brez milostne sprave z Bogom in ljudmi. Te pa ne moremo doseči z nikakršnimi pogodbami in vzajemnimi dopustitvami, kakor store to državniki, ampak s popolno spremenitvijo srca, ki se polno uresniči samo v skrušeni zakramentalni spovedi.

Resno pa se je bati, da krščanski verniki ne razumejo spovedi vselej tako, kot bi jo v duhu Evangelija morali. Še več, pogosto jo razumejo preveč površno in napak. Neredko pa se k temu zakrametu pristopa kot k mučnemu sodnemu postopku, ki ga je nekako treba preživeti. Kadar pa se v kakšnem krščanskem delovnem krogu napelje pogovor na spoved, se najpogosteje sliši in sklepa, da je spoved pravzaprav pripovedovanje grehov in sprejemanje pokore ter odveze. Tisti pa, ki mislijo, da niso grešni ali da so celo brez greha, radi samovšečno poudarjajo, da niso nikogar ubili, da niso ničesar ukradli in ničesar zažgali. Da pa je to v glavnem vse, kar je vezano na spoved. Redko pa se najde kdo, ki bi v ta predmet vštel tudi grehe opustitve.

Spoved je namreč treba najprej razumeti kot srečanje grešnega človeka in usmiljenega Boga. Kot vrnitev izgubljenega sina v hišo dobrega Očeta.

Predmet spovedi pa ni samo storjeni greh, ampak tudi neopravljeno dobro delo, zlasti neizkazana ljubezen do Boga in bližnjega, saj je ljubezen največja zapoved v Postavi. Neizkazana ljubezen pa je največji greh proti Postavi, to pa je za kristjana Jezusov Evangelij. Kdor pa ne greši proti ljubezni, je resnično človek brez greha. Toda takih ljudi brez greha ni nikjer. Torej ni brez greha tisti, ki ni napravil nikakršne hudobije, če ni v polnosti izpolnil zapovedi ljubezni. Vsi smo grešniki. In vsi smo z grehom ranjeni. Ranjencu pa sta vedno potrebna zdravilo in zdravljenje.

Bolniku je potrebno ozdravljenje. Prav to je spoved: zdravilišče in okrevališče. Ona celi naše ranjeno srce in ozdravlja našo bolno bit. Zdravnik in negovalec je sam Gospod Bog. Njegov posrednik pri tem pa je duhovnik spovednik. Ko bomo dojeli spoved tako, kot jo je resnično treba razumeti, tedaj bo vsaka krščanska spoved mnogo bolj temeljita in mnogo bolj sprejemljiva, kakor sedaj pogosto je.

Ta knjižica ti želi pomagati, da se navdušiš za cvet svojega srca in za plodove, ki jih prinaša razcvetelo srce: LJUBEZEN, DOBROTO, ODPUŠČANJE, USMILJENJE, MIR, DOBROHOTNOST, MOČ, MODROST! Želi ti pomagati, da se navdušiš za delo na polju tvojega srca, ker se to izplača.

Avtorjeva beseda

Verjamem, da se je vsakdo med nami srečal z vprašanjem, ki ga je mučilo ali ga še vedno muči: Zakaj obstaja greh? Zakaj je nekaj prepovedano in zakaj imamo nekaj za greh? Prepričan sem, da je malokomu med nami prihranjen dvom: Mogoče pa je greh vendarle samo izmišljen, da nas zastraši, da nas drži na uzdi, da se nam lažje zapoveduje. Ali nismo nekje globoko v duši podvomili, da so si greh izmislili starejši: starši, Cerkev ali kdo drug, sklicujoč se na Boga, da bi potem lažje izvajali svojo samovoljo?

Mogoče bom jasnejši, če tu izpovem svoje izkustvo, ki ga nosim v duši. Že v semeniških letih me je
mučilo preprosto vprašanje: Zakaj je nekaj greh? Nikoli si nisem upal tega vprašanja zastaviti na glas, ker se mi je zdelo, da bi me gotovo imeli za brezbožnega, če že ne za neumnega. Vprašanje me je kot temna senca spremljalo vsa leta šolanja. Ko sem postal duhovnik, sem se vedno trudil resno dojemati sveto spoved. Toda vprašanje se je krepilo. Ko sem poslušal mnoga izkustva ljudi, sem v globini duše čutil, da mnogi niso prav razumeli, kaj je bistvo greha. In zato, ko se ga izpovedujejo, z lahkoto preidejo v običajno izpovedovanje, v katerem ni nikoli gotovosti, da se kdo tudi zares kesa.

Kot mlad duhovnik sem padel v globoko krizo. Vprašal sem se: Zakaj potem spoved? Od oltarja oznanjamo Veselo oznanilo. Govorimo o grehu in vabimo k prenehanju grešnih navad. A zelo redko sem pri spovedi slišal, da se je kdo skliceval na Kristusove besede ali na pridige, prepričan, da mora nehati grešiti. Globoko v duši sem se vprašal: Zakaj potem sploh pridigati? Zakaj sploh tudi spovedovati? Želel sem videti vsaj kakšno razliko od spovedi do spovedi. Ker te razlike nisem odkril in ne našel, je postajalo vprašanje vedno bolj zahtevno in mučno.

Sedaj vidim, da se tu začenja drama mnogih duhovniških poklicev, ko ne odkrijejo smisla svoje poklicanosti, posebej poklica delati za spravo. Prav tako vidim, da imajo mnogi kristjani težave s spovedjo, zlasti mladi. Kajti tudi oni čutijo prav to. Sedaj moram zopet razložiti isto: Zakaj moram to povedati duhovniku? Zato se je pogosto dogajalo in se dogaja, da mnogi omenijo samo obrobne in nepomembne stvari, a pomembne skrivajo in jih ne povedo. To se je zgodilo gotovo vsakemu mlademu človeku, zlasti v letih zorenja in razvoja sploh. Mnogi so takrat tudi prenehali hoditi k spovedi. Tedaj izkustvo duhovnika privede k spoznanju dejstva: Tisti, ki potrebujejo spoved, ne pridejo k spovedi. Tisti, ki pridejo, store to nalahko in površno.

Dobro se spominjam vernice, ki me je prosila za pogovor o spovedi. Njeno prvo vprašanje je bilo: Zakaj se moram spovedati duhovniku, ki je človek kot jaz? Jaz to delam naravnost Bogu. Za trenutek sem obstal. Čutil sem se ujet kot v kleščah. To je bilo tudi moje vprašanje. Nisem znal odgovoriti. Tedaj sem rekel: Tudi jaz imam enak problem s spovedjo. Zakaj se morajo ljudje spovedovati pri duhovniku, ki je samo človek? Menda se to ne dogaja samo zato, ker so duhovniki radovedni in želijo izvedeti tisto, kar ste napravili! Prepričan sem, da noben človek ne pove ničesar novega. Duhovnik pozna vse grehe, vsa človeška dejanja. To je tudi moj problem.

Tedaj je tudi ona za trenutek obstala in nenadoma sva se razumela: Tu je nekaj drugega. Ne gre samo zato, zakaj se spovedovati, ampak za nekaj mnogo globljega: Gre za srečanje ranjenega in Zdravnika, grešnega in Svetega, prizadetega in Tolažnika, ponižanega in tistega, ki dviga ponižne, lačnega in tistega, ki nasičuje lačne, izgubljenega in tistega, ki zapusti 99, da išče enega izgubljenega. Tistega v temi in tistega, ki je rekel, da je Luč. Tistega, ki tava, in tistega, ki je rekel, da je Pot. Pobitega in tistega, ki je rekel, da je Življenje. Osamljenega in tistega, ki se želi družiti s človeškimi sinovi. Pogovarjala sva se dolgo in ozdravljala v razumevanju spovedi.

Teme

Pravo vprašanje
Največji greh
Vzgoja srca
Kdo je merilo?
Čemu spoved?
O pripravi na spoved
Kesanje
O pokori
O delovanju satana
Spraševanje vesti

Založnik: ICMM
Avtor: p. Slavko Barbarić
Jezik: slovenščina
Jezik izvirnika: hrvaščina
Prevod / Lektoriranje: Maja Zalar / Marjeta Humar
Leto izdaje: 2022
Format: 195 x 120
Število strani: 108